top of page

VALOVILA  

In prišla je kot tretja.

V valove ovita slutnja.

Frfotava, navihana, nestanovitna in očem nevidna.

V Park Pečno.

 

Dolgo potovanje je začela na morju. Točno tam, kjer morje z oblaki povezujejo dežne kaplje.

Na poti sledi valovom, ki jim veter daje moč, da pridejo do obale. Opazuje, kako se tam spreminjajo v peno. Prihajajo vedno novi. Od navdušenja vriska vesolju: "Glej, val! Zadaj je drugi, večji! In tretji!" Četrtega zavrtinči skala in obale ne doseže.

To je njena najljubša igra narave. Ve kako jo lahko ponese s seboj.

 

Ko je prispela v ta čarobni gozd, je vedela, da bo ostala. Vsaj nekaj časa. Zaustavila se je pri "Razglednici", z roko zamahnila skozi hladen zrak, češ ... tu bom valovila.

Preko noči je narisala valove na brežino. Prav med Veternik, ki je prišel prvi in Oblakoder, ki je prijadral naslednji.

Zdaj stoji za drevedom in šepeta: "Pobožaj, pobožaj me."

A še vedno ne veš kako? Vsedi se na valove in z dlanjo pojdi počasi preko akacijevega lesa. 

To drhtenje, ki ga čutiš pod prst ... to je Ona.

Vila valov. Valovila.

Orjana Velikonja Grbac    2024

bottom of page